Ja, kdo sta pa vidve?


Pisalo se je leto 2018. Študentska leta sva takrat preživljali v Izoli, do poletnih mesecev vsaka v svoji družbi. Spomin naju je že zapustil, kar ni nič običajnega, kdaj točno sva se zmenili za prvi skupni tekaški krog po izolskem obrobju. Pri pošti sva se dobili in odjadrali naprej. Do tedi (''takrat'' po slovensko) se nisva kaj preveč menili, s kratkim klepetom sva si ponavadi krajšali čakanje na avtobus. V tekaških copatih, zafiksani z endorfini, sva se malo bolj ujeli na isti valovni dolžini. Ko bi le vedeli, kaj vse bova skupaj še doživeli…



O NAMA☺️

Povezava: uradne družinske povezave ni, sva zamolčani sestri
Narečje: mal bo po savinjsk', mal po gorensk'
Višina: dolgonoga je Polona (184cm), tamanjša je Tara (173cm)
Teža: jo mava tolk, da lahko 15 kilogramski ruzak nesema
Posebnosti: preveč za napisat, sori
Naj popotniška malica: koruzni kruh in humus
Goriva: sva spreobrnjene rastlinojede vrste (vsak po svoje midve pravma)
Česa ne sme manjkati v ruzaku: Tara ma vedno robčke (še za Polono), Polona pa nožek (samoobramba, za humus namazat, krh narezat itd.)
Budget: študentsko primeren
Kraj bivanja: domača hiša/stanovanje, šotor, Peugeot, bivak, občasno planinska koča
Hobiji: hribolazenje, tekanje, frikanje, bicikliranje itd.
Moto: Mal neudobja, nobenmu ni nkol škodl.
Želje, cilji v prihodnosti: enkrat bova 100ko pretekli, do tedi pa imava globoko spoštovanje do ljudi, ki se tega dejansko in redno lotijo
A pa mata kako družbo? Vedno Poloninega pujsa, občasno kakšnega človeškega kompanjona
Kam greva najraje? Hribov se nama vedn lušta.





Komentarji